DROBNE KAPLJICE DEŽJA
Drobne kapljice dežja, tiho padajo na tla. (rahlo udarjamo s prstki po mizi) Zdaj dežuje že močno, lije lije, vse mokro. (s prstki trkamo po mizi) Toča, ta ti ropota, kot orehi padli bi na tla! (udarjamo s členki ali pestjo po mizi) Joj, grmi, grmi, bežite! Urno, urno, vsi se skrite! (z dlanmi skrijemo obraz) Kuku, sonček je tu. |
PET JUNAKOV (Janez Bitenc)
Na livadi kraj vode pet medvedov žoga se, pet medvedkov, pet medvedkov, pet medvedkov žoga se. Žoga se strklja v vodo, kdo le zdaj bo šel po njo? Jaz ne, jaz ne, jaz ne, jaz ne, jaz, jaz, jaz pa tudi ne. Žogica zaplavala, žalostno zavzdihnila, takšnih fantov, takšnih fantov, takšnih fantov pa še ne! |
MIŠKA IN KRT (M. Voglar)
Pojdimo na vrt, pogledat kaj delata miška in krt. Miška po vrtu drobenclja, krt pa zemljo ravna. Miška nabira rožice za krta, krt pa v zemljo luknjice vrta. Prvo ljuknjo za miško vrta, vrta, vrta, drugo luknjo za krta vrta, vrta, vrta. V prvi luknji miška spi, v drugi luknji krtek spi, nina, nana, nina, ni. |
HUDA MRAVLJICA
Bila je huda mravljica, šest črnih nog je imela, je migala, je vohala, je čisto ponorela. Bila je huda mravljica, po trgu je hodila, lončarju je čez piskre šla, pa use mu je pobila. In kamorkoli je prišla, so vsi pred njo bežali, je pokalo, je stokalo, pod njenimi stopali. Oj, mravljica požrešnica, le kaj je naredila! Še bika je pohrustala, samo roge pustila. Seveda to je čisto res, le kaj se bik šopiri, šest črnih nog ima mravljica, a bik ima le štiri. Če slišiš hudo mravljico po svetu godrnjati. Obrni se in zbeži proč, kar zmorejo podplati. |